Digitalna kultura
za poklicno izobraževanje
v 21. stoletju
Ozadje, kontekst
Ne moremo trditi, da ni zagnanih učiteljev, ali da izginja strast do poučevanja. Mnogi učitelji so veseli in navdušeni nad tečaji izobraževanja in usposabljanja, ki podpirajo njihov poklicni razvoj. Ko pa eno leto po tečaju digitalne pedagogike vprašamo izobraževalce, v kolikšni meri bi lahko to, kar so se naučili, vključili v svojo vsakodnevno prakso, je najbolj optimističen odgovor 10-15 %.
Zakaj?
Zagotovo ne zaradi pomanjkanja infrastrukture, saj imajo učitelji običajno v učilnicah napravo z internetno povezavo, "pokritost" učencev s pametnimi telefoni pa je vedno večja. V čem je torej težava?
Težave so pravzaprav številne. Nedavne raziskave so pokazale, da je stvar veliko bolj zapletena – tehnična naprava, četudi predstavlja najnaprednejšo digitalno tehnologijo, sama po sebi ne more rešiti ničesar. Izobraževalci, opremljeni z nekaterimi novimi digitalnimi veščinami in metodologijo, ki se po uspešno opravljenem tečaju vrnejo v šolsko zbornico, se pogosto znajdejo v vakuumu.
Težave
- Pomanjkljivo spremljanje uspešnosti in integracije tečajev usposabljanja
Usposabljanja iz digitalne pedagogike in orodij so široko dostopna učiteljem v delovnem procesu, vendar se večina šol in izobraževalcev udeleži naključnih usposabljanj zgolj zaradi pridobitve potrdil, zagotovo pa s tem ne nadaljujejo in ne dajejo organiziranih povratnih informacij o uporabi ali integraciji.
- Trenja med izzivi digitalnega sveta in povprečno starostjo izobraževalcev
Spletna usposabljanja se odvijajo pogosto, kar je koristno zaradi njihovega prilagodljivega časovnega razporeda. Vendar pa bi bilo zaradi povprečne starosti učiteljev (na primer 47,6 let na Madžarskem) pomembno, da se jim "fizično" pokaže, kako se uporabljajo digitalna orodja in aplikacije.
- Izolirani začetniki - počasne spremembe
Izobraževalci, ki so odprti za spremembe, so navadno osamljeni. Spremembe se pogosto upočasnijo zaradi odsotnosti sodelovanja in izmenjave znanj med učitelji.
- Premalo institucionalnih prizadevanj za vpeljavo digitalne kulture
Dejstvo je, da obiskovanje pouka drug drugega, medsebojno ocenjevanje in zbiranje povratnih informacij v šolah ni običajna praksa.
Namen projekta
Namen projekta je razviti nov model usposabljanja in intervencije, ki je tesno povezan s sledečimi sektorskimi prednostnimi nalogami na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja:
- Uvajanje sistematičnih pristopov in priložnosti za začetni in neprekinjen poklicni razvoj učiteljev, vodij usposabljanj ter mentorjev poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) tako v šolskih kot delovnih okoljih (vključno s pripravništvom), in sicer z razvojem učinkovitega digitalnega, odprtega in inovativnega izobraževanja ter pedagogike, kot tudi praktičnih orodij; povečuje privlačnost poklicev za učitelje, vodje, mentorje in vodstvene delavce PIU.
- Podpiranje uvajanja inovativnih pristopov in digitalnih tehnologij za poučevanje in učenje, kot so opisani v Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje ter v Okviru digitalnih kompetenc – DigComp 2.1, vključno z učinkovito rabo orodja za samorefleksijo v digitalno usposobljenih šolah – SELFIE za podporo celovitemu pristopu k inovacijam in uporabi digitalnih tehnologij za pedagoške, upravne, tehnične in organizacijske spremembe.
Projekt si prizadeva vključiti tradicionalni program usposabljanja za digitalno pedagogiko v širši kontekst, in sicer z organizacijo prilagojenih šolskih kontaktnih seminarjev, povezanih s komponentami organizacijskega razvoja, ki krepijo institucionalne digitalne kompetence in kulturo kakovosti.
Cilji
- Spremljanje na institucionalni ravni se bo začelo z zavezo vodstva partnerskih šol. V vsaki šoli bo izbran predstavnik vodstva – tako imenovani ''zastopnik uvajanja sprememb'' – ki bo s skupino učiteljev tesno sodeloval pri projektu.
- Partnerske šole PIU bodo izvedle začetno samooceno digitalne pedagogike na institucionalni in individualni (učiteljski) ravni z uporabo orodja SELFIE in okvira DigCompEdu.
- Skupine učiteljev bodo sodelovale v spletni učni izkušnji na platformi Digital Menu Card in tako razvile svoje digitalne kompetence, ki temeljijo na orodju DigComp 2.1 in okviru DigCompEdu.
- Partnerske šole bodo ustvarile lastno strategijo digitalne pedagogike in oblikovale povezane akcijske načrte, razčlenjene na posamezne ravni.
- Za učitelje bodo organizirane delavnice na delovnem mestu, kjer bodo lahko svoje nove veščine vpeljali v prakso in s pomočjo koordinatorjev razvijali digitalne učne vsebine za svoje razrede.
- Pouk bo potekal z uporabo na novo razvitih gradiv in metod aktivnega učenja.
- Na koncu bomo na podlagi izkušenj razvili Model izobraževanja in intervencije za digitalno pedagogiko, ki ga bodo lahko brez težav uporabile tudi druge izobraževalne ustanove in tako podprli spremembe na institucionalni ravni in nenehno izboljševanje učnih praks.
Ciljna skupina
Učitelji, vodje usposabljanj in vodstveni delavci PIU
Rezultati
Dosegli bomo pet intelektualnih rezultatov:
1: Zbirka orodij za razvoj strategije digitalne pedagogike v šolah PIU;
2: Digital Menu Card - spletno učno okolje za učitelje PIU z elementi mikro učenja, razporejeno glede na kompetence, opredeljene v okviru DigCompEdu;
3: Digitalne učne vsebine, razvite na delavnicah partnerskih šol PIU;
4: Študije primerov, ki temeljijo na ustvarjalnem delu v učilnici z uporabo IKT;
5: Model usposabljanja in intervencije za digitalno pedagogiko - e-knjiga, ki združuje izkušnje, razvita orodja in preizkušen postopek za uporabo v drugih izobraževalnih ustanovah.
(Prevod: Aleksandra Melanšek)
